Že četrto leto zapored se vrhniški košarkarji enkrat letno udeležujemo mednarodnih turnirjev v različnih državah. Do sedaj smo dvakrat obiskali Sarajevo in lani Beograd. Tokrat smo prvič sodelovali na 16. Božičnem turnirju v Poreču, ki je potekal med 26. in 29. decembrom. Za razliko od prejšnjih let smo letos tja odpotovali le z dvema starostnima selekcijama, U13 in U15. Kar se tiče tekmovalne plati je bil turnir narodnostno zelo pester, saj so sodelovale ekipe iz Italije (teh je bilo daleč največ), Avstrije, Švice, Srbije, Francije, Slovenije in seveda Hrvaške. Sodelovalo je krepko prek 100 ekip, pa vendar je turnir organizacijsko potekal brez zapletov. Edina zamera bi lahko šla na račun prenatrpanih avtobusov, ki so igralce in trenerje prevažali na tekmovalna prizorišča. A ob obilici raznovrstne hrane, prijaznemu osebju, uživanju v bazenskih aktivnostih in razkošnih hotelskih sobah se je tudi ta spodrsljaj hitro pozabil. Turnir za nas ni imel posebnega tekmovalnega imperativa, zato so bili svojih minut igranja deležni prav vsi igralci. Pa kljub temu smo dosegli soliden uspeh, saj sta obe selekciji dosegli po dve zmagi in dva poraza. Skupno nas je to uvrstilo na 7. mesto od dvanajstih (U13) in 17. od triindvajsetih (U15). Veliko pomembneje je bilo samo druženje igralcev, krepitev klubske pripadnosti in spoznavanje košarkarskih praks v drugih državah. Ko potegnemo črto pod celotno dogajanje, lahko z veseljem ugotovimo, da se je tudi tokratna udeležba na mednarodnem turnirju končala uspešno. Pokazalo se je, da v klubu delamo dobro in smo po tehničnih prvinah povsem konkurenčni. Nekoliko nam primanjkuje agresivnosti, odločnosti in zmožnosti prilagajanja konkretnim situacijam na igrišču. A vse našteto že sodi v domeno trenerskih analiz, ki bodo služile usmeritvam in poudarkom dela na nadaljnjih treningih. Žal nam je le dejstva, da sta se turnirja udeležili samo dve selekciji (U13 in U15), saj tovrstne izkušnje zagotovo doprinesejo k mozaiku končnega cilja, to je vzgoje čim bolj vsestranskih in uspešnih igralcev.
Posebna zahvala gre Franciju, lastniku Gostilne pri Kranjcu, ki nam je pripravil slastne sendviče za na pot, brez katerih bi težko pričakali prvi hotelski obrok, ter prisotnim staršem, ki so nas glasno bodrili na vsaki tekmi! Hvala tudi Diskontu Orel za dobavo vode.
Andrej Smrekar, KK Ipros Vrhnika
